Nekategorizirano

Državni svet RS: Končni predlogi zakonodajnih rešitev za ustanovitev pokrajin

V dvorani Državnega sveta se je zadnjič sestala strokovna skupina za pripravo obsežnega svežnja pokrajinske zakonodaje. Predsednik Državnega sveta RS AlojzKovsca se je zahvalil vodji, dr. Boštjanu Brezovniku in vsem strokovnjakom za njihov izjemen doprinos. Za boljši pregled opravljenega dela je nastal nov zbornik “Pokrajine v Sloveniji (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin)”. več …

18. Nomotehnični dnevi: O pokrajinah in njihovi vlogi

Inštitut za primerjalno pravo in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani sta v okviru 18. nomotehničnih dnevov priredila okroglo mizo o tem, kaj prinaša nov osnutek pokrajinske zakonodaje, katerega proces priprave zakonodajnih podlag za ustanovitev pokrajin koordinira Državni svet. Dr. Boštjan Brezovnik, ki je vodil omizje, je izpostavil problem financiranja, zlasti pa pri tem opozoril na pojav konstantnih tenzij med državo in občinami glede zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. Na podlagi zadnjih ocen je moč natančno oceniti zgolj prvo fazo procesa, to je vzpostavitev pokrajin in dvotirni upravni sistem, ki naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2023.  Pokrajine bi za začetek delovanja oziroma za postopni prenos nalog in pristojnosti potrebovale po zadnjih ocenah 176 mio evrov. Kako bi to uredili nomotehnično, to sta predstavila dr. Albin Igličar in dr. Gorazd Trpin. Cilj pokrajin je učinkovito in bolj smiselno družbeno upravljanje, sta bila nazorna v svoji diskusiji ter dodala, da imajo prav zaradi tega pokrajine dobro popotnico za uspešno vzpostavitev. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je predstavil politični pogled in okoliščine uvedbe pokrajin. Ali smo dovolj modri, sposobni in zreli, da ta proces izpeljemo do konca, na to vprašanje je poskušal bolj podrobno in nazorno odgovoriti Alojz Kovšca. Sedanji razkropljeni sistem reginaliziranih podsistemov se bo moral bistveno spremeniti, kar bo imelo politične, organizacijske, pa tudi psihološke posledice, je še poudaril. Kot koordinator tega kompleksnega procesa bo Državni svet veliko napora vložil v dialog z lokalno samoupravo, zato bo v naslednjih treh mesecih potekala široka javna razprava po posameznih lokalnih skupnostih. Zakaj potrebujemo pokrajine, pa je v uvodu predstavil dr. Borut Holcman, ki je proces primerjal z zapletenim urarskim mehanizmom, v katerem so pokrajine v vlogi minutnega kazalca. Vsi sodelujoči v razpravi so bili mnenja, da je aktualni koncept zelo razvojno naravnan in ima navkljub zamudi veliko prednosti, da se razvojne razlike in zaostanki znotraj Slovenije nadoknadijo in pravičneje uredijo. Pri pregledu zgodovinskih listin za obdobje zadnjih tisoč let lahko ugotovimo, da so pokrajine ves čas žive tvorbe, ki so že v davnih časih služile za zavarovanje lastnine in dobrobiti ljudi, ki živijo na tem prostoru, je za zaključek izpostavil ta zgodovinski vidik dr. Holcman. več …

Vlada RS, Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen: Poimenovanje pokrajin v Sloveniji

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI), ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije z namenom usmerjanja in usklajevanja dela na področju standardizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji, je glede na pospešene dejavnosti za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, pregledala predlagano teritorialno členitev Slovenije na pokrajine ter pripravila mnenje glede imen pokrajin.

Komisija je že večkrat v preteklosti razpravljala o problematiki poimenovanja regionalnih enot Slovenije na različnih ravneh in tudi sklenila, da je najustrezneje, če se regionalne enote sistematično poimenujejo po imenu največjega naselja znotraj posamezne regionalne enote. Predlagani sistematični in enotni kriterij je namreč neodvisen od kakršnekoli delitve Slovenije oziroma kakršnegakoli števila enot, zato Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga naslednja imena pokrajin:

Imenski izjemi sta obe pokrajini s posebnim statusom, pri katerih se komisija strinja, da se poimenujeta MO Ljubljana in MO Maribor.

Upoštevanje strokovnega mnenja Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri končni odločitvi glede imen slovenskih pokrajin bo zagotovilo enovito poimenovanje pokrajin, ki hkrati tudi presega ponekod nejasno oziroma dvoumno poimenovanje.

dr. Matjaž Geršič, predsednik

Državni svet RS: Delovno srečanje članov strokovne skupine s predstavniki ministrstev

Proces priprave pokrajinske zakonodaje, ki poteka pod okriljem Državnega sveta, ne glede na izredne razmere zaradi pandemije Covid 19 teče nemoteno. Smo v sklepnem delu, ki pa je zelo zahteven, je v imenu strokovne skupine poudaril njen vodja dr. Boštjan Brezovnik. Na delovnem srečanju so se sestali člani strokovne skupine in predstavniki ministrstev z namenom, da se natančno določi parametre, kakšne bodo finančne posledice prenosa pristojnosti in nalog z države in lokalne samouprave na pokrajine. več …

Izšel je zbornik “Pokrajine v Sloveniji”

Po dobrem desetletju od zadnjega poskusa ustanovitve pokrajin v Sloveniji se je ponovno začela razprava o njihovi ustanovitvi. V knjigi ‘Pokrajine v Sloveniji’ so objavljene razprave strokovnjakov o pokrajinah kot razvojnih ali upravno administrativnih institucijah, regionalnih delitvah, pokrajinski identeti, regijah znanja, regionalizaciji, konkurenčnosti gospodarstva, dolgoročnem vzdržnem razvoju, funkcionalnih regijah, ustavnih vprašanjih ustanovitve pokrajin in drugih splošnih vprašanjih. Objavljeni prispevki avtorjev predstavljajo strokovna izhodišča za pripravo pokrajinske zakonodaje v procesu ustanavljanja pokrajin v Sloveniji.

7. seja predsedstva SOS o postopku priprave pokrajinske zakonodaje in problematiki črpanja evropskih sredstev

Hoče -Slivnica, 20.5.2020 – v prostorih Kulturnega doma je potekala 7. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije. Županje in župani so se seznanili z informacijo o posvetu strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, obravnavali delovanje občin v času epidemije in po njej ter govorili o volilni pravici za starejše od 16 let.

Županje in župani so se seznanili z informacijami iz posveta strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki je dne, 14. 5. 2020 potekal v Državnem svetu RS. Predsednik SOS, dr. Aleksander Jevšek je za predsedstvo povzel, da so na posvetu razpravljali o vsebini nalog, ki se bodo prenesle v pristojnost pokrajin in o nadaljnjih aktivnostih strokovne skupine pri pripravi osnutka pokrajinske zakonodaje. Izpostavil je veliko zadovoljstvo, da se proces ustanavljanja pokrajin, kljub menjavi vlade in razglašeni epidemiji zaradi virusa, nadaljuje. Poudaril je, da smo sedaj pred ključnim vprašanjem tega projekta, in sicer kako bo potekalo financiranje pokrajin. Prisotni so se strinjali, da pokrajine morajo imeti svoj vir financiranja in da je smisel ustanavljanja pokrajin ustanovitev razvojnih pokrajin.

Kot naslednji korak je prevideno, da pristojna ministrstva do junija 2020 pripravijo oceno finančnih posledic prenosa nalog v pristojnosti pokrajin, na podlagi katerih bo strokovna skupina pripravila predloge pokrajinske zakonodaje. S predlogi zakonov bodo občine seznanjene konec junija 2020. Županje in župani so se strinjali, da sicer podpirajo nadaljevanje procesa ustanavljanja pokrajin, saj trenutno stanje ne kaže na to, da se bi sprejemali večji koraki v smeri decentralizacije, potrebno pa se bo opredeliti do delovnih gradiv, ko bodo le-ta pripravljena. Od tega bo tudi odvisen prehod in sam uspeh procesa ustanavljanja pokrajin. Ne nazadnje so izpostavili, da ni nepomembno tudi število pokrajin.

V nadaljevanju so člani predsedstva SOS govorili o delovanju občin v času pandemije in po njej. Izpostavili so problematiko črpanja evropskih sredstev. Sredstva, ki jih občine zalagajo za projekte, se zaradi novo določenih plačilnih rokov v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, vračajo v proračune občin z zakasnitvijo. Županje in župani so poudarili, da je nujno, da država pospeši izvajanje aktivnih projektov in omogoči, da bodo občine, ki že imajo pripravljene projekte, le-te lahko tudi začele uresničevati.

Županje in župani so govorili tudi o možnosti udeležbe mladih na volitvah in volilni pravici za starejše od 16 let. Število držav, ki omogočajo volilno pravico starejšim od 16 let se nenehno povečuje in njihove izkušnje so zelo spodbudne. Ker je volilna pravica tesno povezana z aktivnim državljanstvom, je dobro izhodišče za celovito vključevanje v družbo in pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja, so prisotni podprli pobudo s predlogom za vključitev mladih v politiko na lokalni in parlamentarni ravni. več …