mag. Milan Martin Cvikl

Zavod za sodelovanje v regiji, Jadranski svet

Izobrazba:

Milan Martin Cvikl je diplomiral leta 1983 in magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1990. Sodeloval je na seminarju Finančnega programiranja Inštituta IMF leta 1987 in podiplomskem študiju na Državni univerzi Florida leta 1989, kjer je pripravil nalogo magisterskega študija.

Profesionalne izkušnje:

Od leta 1983 do 1991: Centralna banka ali Banka Slovenije. Najprej kot analitik, višji analitik in nato namestnik direktorja Analitično-raziskovalnega centra (ARC) (Narodne) banke Slovenije. Prispeval je k pripravi centralne banke (pisec Zakona o Banki Slovenije) in bančne zakonodaje ter k praktičnim ureditvam slovenske monetarne neodvisnosti v letih 1990-1991 (izračun potrebnega obsega tiskanja potrebne gotovine z izračunom obsega M1). Je vojni veteran, saj je kot častnik Teritorialne obrambe Slovenije sodeloval v slovenski osamosvojitveni vojni.

Od jeseni 1991 do začetka 1997: Ekonomist, Svetovna banka, Washington D.C., ZDA. Young Professional oz. mladi strokovnjak in Ekonomist Svetovne banke je deloval predvsem v Podpredsedništvu za države v tranziciji v Evropi in Srednji Aziji. V tej vlogi je pomagal pri strukturnih reformah v Srednji in Vzhodni Evropi in vodil prve misije Svetovne banke v takratni Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji v obdobju 1992–1994 in odboru predlagal v odobritev prvo posojilo za oživitev gospodarstva. Kasneje je bil prvi deželni ekonomist Svetovne banke za povojno obnovo v Bosni in Hercegovini in prispeval k prvemu ekonomskemu poročilu Svetovne banke o BiH in njeni povojni gospodarski sanaciji. Delal na programu pretvorb valut, prejemnik nagrade Svetovne banke za odličnost.

Od leta 1997 do 2000: Ekonomist, napoten brez plačila zunaj Svetovne banke v Slovenijo, kjer je razvijal projekte za razvoj bančnih institucij v regiji jugovzhodne Evrope. V tej vlogi je vodil program tehnične pomoči in svetovanja Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB) z Dalmatinsko banko d.d., Zadrom in Hrvatsko banko Mostar d.d. v sodelovanju s bančnimi svetovalci AIB. Prispeval je tudi k prvemu programu NLB po sanaciji, ki je bil rezultat njenih prevzemov v regiji Jugovzhodne Evrope.

Od marca 1998 do junija 2000: Državni sekretar za proračun in javne finance, Ministrstvo za finance, odgovoren za uvedbo reform javnih financ v Sloveniji v času priprav na vstop v Evropsko unijo leta 2004. Bil je odgovoren za pogajanja z EU o Ekonomski in monetarni uniji ter za pripravo ključne zakonodaje o javnih financah in javnih naročilih. Izvedel je metodološko prenovo priprave, izvrševanja in poročanja proračuna tako na državni kot lokalni ravni, bil nosilec priprave Zakon o javnih financah in povezanih Uredb o pripravi proračunov, vključno z reformo financiranja lokalnih skupnosti. Bil je tudi nacionalni odredbodajalec za EU predpristopno pomoč v okviru centraliziranih enotah za naročanje.

Od septembra 2000 do marca 2004: Glavni finančnik, Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. V  tej najmočnejši slovenski finančni skupini je najprej delal na njenem programu privatizacije. Bil je pomočnik izvršnega direktorja in od leta 2001 finančni direktor NLB d.d. in NLB Skupine ter razvil njen kapitalski program, poslovodsko računovodstvo in deloval na področju odnosov z vlagatelji. Bil je del vodstvene ekipe, ki je skrbno vodila NLB Skupino pri privatizaciji s skupino KBC. To je privedlo do pozicioniranja NLB kot glavne domače finančne skupine v regiji jugovzhodne Evrope.

Od aprila 2004 do decembra 2004: Minister za evropske zadeve, Vlada Republike Slovenije. Odgovoren za koordinacijo evropskih zadev v slovenski vladi ob vstopu v EU in NATO. Koordiniral je dejavnosti povezane z vstopom v EU, zastopal Republiko Slovenijo na Svetu za splošne zadeve, koordiniral pripravo prve letne deklaracije o vprašanjih EU, ki zajema slovensko ambicioznost povezano z letnim zakonodajnim programom EU. To je vključevalo sodelovanje z Državnim zborom pri zadevah EU, vključno s sprejemom predloga za prvo slovensko predsedovanje EU. Sodeloval je na številnih mednarodnih forumih o zadevah EU, vključno z Evropskim svetom o novi pogodbi, razpravah o večletnem finančnem okviru 2007–2013 in na prvem zasedanju ASEM zastopal Slovenijo.

Od decembra 2004 do novembra 2008: Poslanec, Državni zbor Republike Slovenije. Kot poslanec je deloval kot Predsednik parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ ter izvedel Twining program s Westminster Public Accounts Committee in National Audit Office Velike Britanije, v Odboru za finance in Odboru za zadeve EU. Pozneje je vodil parlamentarno preiskavo o spornem nakupu oklepnikov, ki je bila kasneje ukinjena zaradi zaznanih elementov korupcije pri izbiri zmagovalnega ponudnika. V parlamentu je deloval najprej kot namestnik vodje poslanske skupine Liberalnih demokratov Slovenije (LDS), iz katere je izstopil in deloval v poslanski skupini Socialnih demokratov.

Od novembra 2008 do aprila 2010: Generalni sekretar, Vlada Republike Slovenije. Po imenovanju Vlade RS, ki so jo 2008 sestavile štiri levosredinske stranke, ki jih je prvič vodil predsednik Socialnih demokratov kot izvoljeni premier, je bil imenovan za Generalnega sekretarja Vlade RS. Koordiniral priprave vladnih sej in usklajeval delo centralnih vladnih služb, zagotavljal pripravo vladnega zakonodajnega programa in predstavljal Vlado RS pri pripravi dela v Državnem zboru. Imenovan za predsednika novo ustanovljene vladne Komisije odbora za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI). Ob ustanovitvi Kadrovsko akreditacijskega sveta (KAS) je bila skoraj dve desetletji dolga praksa neposrednega imenovanja s strani Vlade RS, nadomeščena z imenovanjem na podlagi znanja in reference, še posebej za subjekte in podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije. To je bilo nadomeščeno z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga in nadaljnjim izboljšanjem korporativnega upravljanja podjetij.

Od maja 2010 do maja 2016: Član in Dekan Senata, Evropsko računsko sodišče, Luksemburg. V Evropskem parlamentu izvoljen za člana Evropskega računskega sodišča, kjer je po reorganizaciji Sodišča 1. junija 2010 postal član Senata IV “Prihodki, raziskave in notranja politika ter institucije in organi Evropske unije”.  Od aprila 2012 je v osrednjem senatu CEAD zastopal IV Senat in bil marca 2014 izvoljen za dekana Senata IV, ki je tedaj pridobil naloge revizije finančnega in ekonomskega upravljanja (FEG) EU. Pripravljal in vodil razprave o revizijah v različnih vidikih proračuna in politik EU, vključno z revizijami FEG. Med drugim je vodil revizije proračunskih prihodkov EU, vprašanj, povezanih z DDV, statistike BND, Evropskega bančnega organa in postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Od avgusta 2017 do julija 2020: Nadomestni direktor, EBRD, London, Velika Britanija. Nadomestni direktor v Upravnem odboru Evropske banke za obnovo in razvoj, v volilni enoti Belgija, Slovenija in Luksemburg, prispeval k podpori tranzicijskim gospodarstvom v krepitvi zasebnega sektorja in posameznih gospodarstev s podpiranjem šestih tranzicijskih kvalitet, ki krepijo konkurenčnost, vzdržnost, zeleno oz. trajnostno usmeritev, vključujočost, integriranost in dobro upravljanje podjetij in gospodarstev. Kot Nadomestni direktor v Svetu direktorjev EBRD usmerjal delo Uprave EBRD z odobravanjem večletnih in letnih programov v skladu z usmeritvami Sveta guvernerjev ter (so)odobraval projekte EBRD (letno preko 400 projektov v vrednosti do 10 milijard EUR, od tega za Slovenijo okvirno 100 mio EUR). Kot Namestnik direktorja za Slovenijo, skrbel za uresničevanje in pripravo (nove) Deželne strategije EBRD za Slovenijo in začetno usmeritev pri oblikovanju projektov, ki morajo temeljiti na tržnih kriterijih, uveljaviti navedene tranzicijske kvalitete ter biti dodatni oziroma komplementarni zasebnemu sektorju. Prispeval k povečanju obsega poslovanja v Slovenije iz cca.30 milijonov evrov v letu 2017 na preko 120 milijonov evrov v letu 2019 ter pričetku pokrivanja dela v Sloveniji iz regionalnega huba v Varšavi.

Od avgusta 2020 dalje:  Finančni strokovnjak &  Podpredsednik za Programiranje in Razvoj, Jadranski svet, zavod za sodelovanje v regiji. Temeljna ideja Jadranskega sveta je spodbujati sodelovanje v regiji na gospodarskem, družbenem in političnem področju z namenom zagotoviti pogoje za trajni mir v regiji in povečevanje blaginje narodov in narodnosti Jadranske regije od Alp do Egejskega morja in od Črnega do Jadranskega morja. Procesi deglobalizacije ob hkratni notranji krepitvi EU in njeni pričakovani širitvi na države regije, ki še niso članice EU, je dodaten vzvod krepitve regionalne integracije preko poglobljenega sodelovanja.

Objave:

Založniško delo vključuje več kot 40 slovenskih in tujih naslovov o denarni politiki, vprašanjih tranzicije in upravljanju javnih izdatkov, med drugim dve knjigi:

Zakon o javnih financah s komentarjem, Milan Martin Cvikl in Petra Zemljič, prvič objavljeno Bonex založba 2000, popravljena izdaja, Bonex založba 2005.

Proračunsko pravo – Priprava, izvrševanje in nadzor proračunov, Milan Martin Cvikl in Etelka Korpič-Horvat, GV Založba 2007.