V medijih

IUS-INFO: Pokrajine – Nomen est omen!

Pričujočo kolumno namenjam nestrinjanju z vladno Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI), ki za imena pokrajin namesto »zgodovinskih imen« iz zadnje različice predloga predlaga imena po njihovih glavnih mestih. več …

Posavski obzornik: Zaslužimo si lastno pokrajino

V zadnjem času je spet več razprav o pokrajinski razdelitvi Slovenije, olje na ogenj je prilil tudi najnovejši predlog, da bi se pokrajina, kamor bi spadalo Posavje, Zasavsko-posavska, poimenovala Trboveljska, saj je to mesto največje po številu prebivalcev v obeh regijah. Ob tej priložnosti je svoje dileme o pokrajinah razgrnil tudi krški občinski svetnik Aleš Zajc, katerega kritično razmišljanje zaradi aktualnosti tematike povzemamo. več …

savus.si: Od Litije do Bistrice ob Sotli vsi “Trboveljčani”?

Lani jeseni je Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje pripravila predlog nove razdelitve Slovenije po pokrajinah, ki je predvideval 10 pokrajin, med njimi tudi Zasavsko – posavsko pokrajino. V njej naj bi bilo 10 občin in sicer: Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Krško, Brežice in Bistrica ob Sotli. Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. več …

Delo: Razpršitev pravice do zablode

Decentralizacija pomeni dati lokalnim skupnostim v roke orodja odločanja, s katerimi lahko iščejo rešitve za lastne probleme.

Decentralizacija pomeni dati lokalnim skupnostim v roke orodja odločanja, s katerimi lahko iščejo rešitve za lastne probleme. več …

Večer: Koroška pač ni Velenjska pokrajina

Poimenovanje pokrajin po največjem naselju v teh regionalnih enotah, ko bo in če sploh, razburja mnoge. Nekateri se čudijo, drugi ostro protestirajo, tretji opozarjajo, da se razprava ne sme zreducirati na poimenovanje, ampak vsebino. več …

RTV SLO: Zgodovinske pokrajine in sodobne identitete

Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Tokrat se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije “Pokrajinska imena kot dejavnik identitete” (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot 800, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje. več …